EUR
Čeština
English
Slovenčina
Magyar
Polski
Deutsch
Austria
Italiano
Français
Español
English
Napeta, pusta ali bolj občutljiva koža še ne pomeni nujno, da je suha. Veliko ljudi namreč zamenjuje suho in dehidrirano kožo, čeprav gre za dve različni stanji. Dehidracija lahko prizadene praktično vsak tip kože, tudi mastno ali mešano.
Pomanjkanje vode v koži je eden najpogostejših vzrokov za občutek zategovanja, izgubo naravnega sijaja in povečano občutljivost. Če poleg tega uporabljate aktivne učinkovine, veliko časa preživite v klimatiziranih prostorih ali pogosto menjavate izdelke za nego kože, je lahko dehidracija še izrazitejša.
Kako prepoznati dehidrirano kožo, kaj jo povzroča in kako ji povrniti izgubljeno vlago?
Dehidrirana koža je stanje, pri katerem koži primanjkuje vode. Za razliko od suhe kože, za katero je značilna manjša tvorba sebuma, je lahko dehidrirana tudi mastna ali mešana koža.
Prav tu nastane ena najpogostejših zmot pri negi kože. Medtem ko suhi koži običajno primanjkuje lipidov oziroma maščob, dehidrirani koži primanjkuje predvsem vode.
To pomeni, da je lahko tudi koža, ki se čez dan masti in sveti, hkrati dehidrirana.
Znaki dehidracije so lahko različni in jih pogosto zamenjamo za znake suhe ali občutljive kože.
Najpogostejši so občutek zategovanja po čiščenju, pust videz kože ter povečana občutljivost. Pojavijo se lahko tudi drobne linije zaradi dehidracije, luščenje kože ali občutek neudobja čez dan.
Zelo značilen znak je mastnejše območje T skupaj z občutkom zategovanja kože. Prav ta navidezni paradoks pogosto kaže, da koža potrebuje več hidracije.
Na dehidracijo vplivajo številni zunanji in notranji dejavniki. Pomembno vlogo imajo vreme, predvsem mraz, veter ter bivanje v ogrevanih ali klimatiziranih prostorih.
Pogost vzrok je tudi preveč agresivna nega kože. Pretirano čiščenje, pogosto luščenje ali uporaba več aktivnih učinkovin hkrati lahko oslabi naravno zaščitno bariero kože in poveča izgubo vlage.
V številnih primerih je razlog tudi oslabljena kožna bariera, ki ne more več učinkovito zadrževati vode.
Suha koža je tip kože, ki proizvaja manj sebuma in ji naravno primanjkuje lipidov. Dehidrirana koža pa je začasno stanje, pri katerem koži primanjkuje vode.
Preprosto povedano – suha koža potrebuje več lipidov in hranilne nege, dehidrirana pa predvsem hidracijo.
Obe stanji se lahko pojavita tudi hkrati.
Zdrava kožna bariera pomaga zadrževati vodo v koži ter jo ščiti pred zunanjimi vplivi. Če je njena funkcija oslabljena, pride do večje izgube vlage in posledično do dehidracije.
Zato sodobna nega kože ni usmerjena le v vlaženje, temveč tudi v krepitev kožne bariere.
Če koža ne more zadržati vlage, samo vlažilni serumi običajno niso dolgoročna rešitev.
Med najbolj znanimi so hialuronska kislina, glicerin, ceramidi, pantenol in Centella Asiatica (CICA). Te sestavine pogosto najdemo v vlažilnih serumih, esencah in kremah za dehidrirano ali občutljivo kožo.
Hialuronska kislina je ena najbolj poznanih vlažilnih sestavin sodobne kozmetike.
Naravno je prisotna v človeškem telesu in je znana po svoji sposobnosti vezave vode. Zato je pogosta sestavina izdelkov za hidracijo kože.
Končni učinek pa ni odvisen le od hialuronske kisline, temveč tudi od celotne formulacije izdelka in preostale rutine nege kože.
Hidracija ne pomeni le dodajanja vode. Enako pomembno je, da jo koža lahko tudi zadrži.
Zato so ceramidi pogosta sestavina izdelkov za dehidrirano kožo. Pomagajo krepiti naravno zaščitno bariero in zmanjšujejo izgubo vlage.
Kombinacija vlažilnih sestavin in ceramidov je pogosto učinkovitejša kot uporaba zgolj vlažilnega seruma.
Nega dehidrirane kože ni nujno zapletena. V večini primerov je pomembnejša doslednost kot veliko število izdelkov.
Zjutraj lahko rutina vključuje nežno čiščenje, vlažilni serum, kremo in zaščito SPF. Zvečer sledi nežno čiščenje, vlažilna esenca ali serum ter krema za podporo kožni barieri.
Pomembno je izbrati izdelke, ki kože ne izsušujejo in dolgoročno izboljšujejo njeno udobje.
Da, in to zelo pogosto.
Mastno kožo pogosto preveč razmastimo, kar povzroči izgubo vlage. Koža lahko zato začne proizvajati še več sebuma, da bi se zaščitila.
Rezultat je sijoča koža, ki je hkrati napeta, občutljiva ali deluje utrujeno.
Zato je hidracija pomembna za vse tipe kože.
Zaščita pred soncem ni pomembna le pri anti-age negi. UV-žarki lahko oslabijo kožno bariero in zmanjšajo sposobnost kože za zadrževanje vlage.
Vsakodnevna uporaba zaščitnega faktorja SPF je zato eden najpomembnejših korakov za zdravo in dobro hidrirano kožo.
Veliko sodobnih krem za sončenje vsebuje tudi vlažilne in negovalne sestavine.
Prve izboljšave občutka udobja kože so pogosto opazne že po nekaj dneh.
Dolgotrajna obnova hidracije in kožne bariere pa zahteva redno nego in potrpežljivost. Na rezultate vplivajo ne le uporabljeni izdelki, temveč tudi življenjski slog, okolje in splošno stanje kože.
Dehidrirana koža lahko prizadene vsak tip kože, tudi mastno ali mešano. Za razliko od suhe kože ji ne primanjkuje predvsem maščob, temveč vode.
Temelj učinkovite nege so ustrezna hidracija, krepitev kožne bariere in nežna rutina, prilagojena trenutnim potrebam kože. Hialuronska kislina, ceramidi, pantenol in CICA sodijo med najbolj priljubljene sestavine za izboljšanje hidracije in udobja kože.
Zdrava koža namreč ni odvisna le od količine sebuma, ki ga proizvaja, temveč tudi od tega, kako učinkovito zadržuje vlago.