EUR
Čeština
English
Slovenčina
Magyar
Polski
Deutsch
Austria
Italiano
Français
Español
English
Suha koža je eden najpogostejših tipov kože in jo veliko ljudi zlahka prepozna. Po umivanju se pogosto pojavi neprijeten občutek zategovanja, koža je lahko bolj hrapava na otip, v nekaterih primerih pa se pojavita tudi luščenje ali povečana občutljivost. Ti znaki so pogosto izrazitejši v zimskih mesecih, vendar suha koža potrebuje posebno nego skozi vse leto.
Čeprav se o suhi koži najpogosteje govori predvsem v povezavi z vlaženjem, samo vlaženje običajno ni dovolj. Suhi koži namreč pogosto ne primanjkuje le vode, temveč tudi lipidov, ki pomagajo ohranjati zdravo kožno pregrado. Prav zato se nega suhe kože nekoliko razlikuje od nege dehidrirane kože.
Suha koža je tip kože, ki naravno proizvaja manj sebuma. Sebum nima le estetske funkcije, temveč pomaga zaščititi kožo pred zunanjimi vplivi in zmanjšuje izgubo vlage.
Če koža proizvaja manj sebuma, je bolj nagnjena k izsušitvi, občutljivosti in neprijetnemu občutku nelagodja. Suha koža je pogosto genetsko pogojena, na njeno stanje pa lahko vplivajo tudi starost, vreme ali stanje kožne pregrade.
Veliko ljudi opazi tudi, da z leti njihova koža postaja bolj suha. To je naraven proces, povezan s postopnimi spremembami v delovanju kože.
Suha koža se ne kaže le z luščenjem. Pogosteje se pojavljajo dolgotrajen občutek zategovanja, manjša prožnost kože ali neprijeten občutek po umivanju.
Koža je lahko videti bolj pusta, na otip bolj hrapava in se občutljiveje odziva na vremenske spremembe ali določene kozmetične izdelke. Prav povečana občutljivost je pogost spremljevalni znak suhe kože.
Če se ti znaki pojavljajo dlje časa, gre najverjetneje za suh tip kože in ne le za začasno dehidracijo.
Ena najpogostejših zmot pri negi kože je zamenjevanje suhe in dehidrirane kože.
Medtem ko dehidrirani koži primanjkuje vode, suhi koži primanjkuje predvsem lipidov oziroma maščobnih sestavin, ki pomagajo varovati kožno pregrado. Dehidracija pa lahko prizadene kateri koli tip kože, tudi mastno.
V praksi se obe stanji pogosto prekrivata. Zato ni nič nenavadnega, da je koža hkrati suha in dehidrirana.
Prav zato je pomembno, da se ne osredotočimo le na vlaženje, temveč tudi na podporo kožni pregradi.
Pri negi suhe kože se vse pogosteje omenja kožna pregrada. Gre za zaščitni sloj kože, ki pomaga zadrževati vlago in ščiti kožo pred zunanjimi vplivi.
Če je kožna pregrada oslabljena, koža izgublja več vode, postane bolj občutljiva in se hitreje odziva na spremembe okolja ali neustrezno izbrane kozmetične izdelke.
Zato se sodobna nega suhe kože ne osredotoča le na vlaženje, ampak tudi na krepitev naravne zaščitne funkcije kože.
Ena najpogostejših napak je uporaba preveč agresivnih čistilnih izdelkov. Močno razmaščevalni geli ali prepogosta uporaba pilingov lahko občutek suhosti še poslabšajo.
Pri čiščenju suhe kože je priporočljivo izbrati izdelke, ki odstranijo nečistoče, ne da bi pri tem poškodovali zaščitni sloj kože.
Če uporabljate ličila ali zaščito pred soncem, je lahko dobra izbira nežno dvojno čiščenje. Pomembno pa je predvsem, da koža po umivanju ni zategnjena ali neprijetno izsušena.
Pri izbiri kozmetike za suho kožo se pogosto omenjata dve glavni skupini sestavin. Ena koži zagotavlja vlago, druga pa ji pomaga to vlago ohraniti.
Med najbolj znanimi vlažilnimi sestavinami sta hialuronska kislina in glicerin. Zelo priljubljeni so tudi ceramidi, pantenol in skvalan, ki so povezani s podporo kožni pregradi in večjim udobjem kože.
Ceramidi so naravni del kože in imajo pomembno vlogo pri pravilnem delovanju kožne pregrade. Pomagajo zmanjšati izgubo vode in podpirajo zaščitno funkcijo kože.
Zato so postali ena najbolj iskanih sestavin v izdelkih za suho in občutljivo kožo.
Hialuronska kislina je ena najbolj znanih vlažilnih sestavin sodobne kozmetike. Znana je po svoji sposobnosti vezave vode in pomoči pri ohranjanju navlaženosti kože.
Najdemo jo v serumih, esencah in kremah ter je pogosta sestavina rutin za suho ali dehidrirano kožo.
Skvalan je priljubljen predvsem zaradi svoje lahke teksture in dobre prenašanja na koži.
Čeprav ga pogosto najdemo v obraznih oljih ali bogatejših kremah, običajno ne deluje težko in je zato pogosta sestavina izdelkov za suho kožo.
Dobro zasnovana rutina ni nujno zapletena. V večini primerov zadostuje nekaj osnovnih korakov, ki pomagajo ohranjati kožo navlaženo in zaščiteno.
Zjutraj običajno zadostujejo nežno čiščenje, vlažilni serum, hranilna krema in zaščita pred soncem z zaščitnim faktorjem SPF. Zvečer je priporočljivo temeljito, vendar nežno čiščenje, nato pa nanos vlažilnega seruma ter bogatejše kreme ali balzama.
Veliko pomembnejša od števila izdelkov je njihova redna uporaba.
Vsekakor.
UV-sevanje lahko oslabi kožno pregrado in poveča izgubo vlage. Redna uporaba zaščite pred soncem je zato eden najpomembnejših korakov pri negi vseh tipov kože, tudi suhe.
Številne sodobne kreme za zaščito pred soncem poleg UV-zaščite vsebujejo tudi vlažilne in negovalne sestavine.
Nego suhe kože pogosto poslabša želja po prehitri rešitvi težave. Med najpogostejše napake sodijo agresivno čiščenje, pretirano luščenje kože ali uporaba izdelkov, namenjenih mastni koži.
Prav tako je pogosta napaka izpuščanje vlažilnih izdelkov ali zaščite pred soncem.
V večini primerov najboljše rezultate prinese preprosta in dolgoročno vzdržna rutina, osredotočena na vlaženje in podporo kožni pregradi.
Suha koža potrebuje več kot le vlaženje. Ključ do njenega dobrega počutja so podpora kožni pregradi, nežno čiščenje in redna nega, prilagojena njenim potrebam.
Sestavine, kot so ceramidi, hialuronska kislina in skvalan, so postale priljubljene prav zato, ker združujejo vlaženje z nego zaščitne plasti kože.
Zdrava in lepa koža namreč ni odvisna le od količine vode, ki jo vsebuje, temveč tudi od tega, kako učinkovito jo zna zadržati.